Višja cena zlata

Da je zlato ena najbolj priljubljenih plemenitih kovin, je znano prav vsem in zares ne potrebuje posebne razlage. Enako velja za dejstvo, da ljudje zlato za okraševanje teles uporabljamo že več kot 6000 let, ne čudimo se niti temu, da je bila ena od prvih denarnih valut prav ta plemenita kovina ter da je dobršen del sodobnega časa tudi vrednost denarja slonela na zlatu. Zlato je naložba, o kateri je večina ljudi že nekaj slišala. Veliko nas spremlja ceno zlata, saj smo v nekem trenutku imeli v lasti predmet iz tega materiala. Zavedamo se, da je zlato nekaj, kar ohranja vrednost.

Naložba v zlato služi primarno kot »zavarovalna polica«, zato v obdobju vedno večje negotovosti ne preseneča, da njegova vrednost raste.

Za zlato je znano, da je to varna oaza na finančnih trgih. Povedano z drugimi besedami, pričakuje se, da bo zlato v določenem obdobju ali zadržalo svojo vrednost ali jo celo zvišalo. Tveganje pri trgovanju z zlatom je manjše, saj se njegova cena spreminja počasneje v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti, kot so valutni pari ali surova nafta.

To leto, leta 2019, je borzna cena zlata dosegla najvišjo vrednost v zadnjih šestih letih, kar odraža vedno večjo nestabilnost svetovne investicijske javnosti, ki išče varno zatočišče med ameriško-iranskimi napetostmi in ameriško-kitajsko trgovinsko vojno.

Nižje obrestne mere bodo obvezniške investitorje »silile« v iskanje alternativnih virov zaslužka in večina tovrstnih vlagateljev v tako negotovem okolju ne bo naklonjena investiciji na delniške trge ali fizične dobrine, kot so materiali in energenti (seveda v nematerializirani »papirnati« obliki). Edini večji naložbeni razred, ki je bil v zadnjem desetletju nekoliko na stranskem tiru, so plemenite kovine, med katerimi primat še vedno zavzema zlato.