Kako pravilno razpršiti finančna sredstva in zmanjšati naložbena tveganja?
Diverzifikacija ali razpršitev naložbenega portfelja zmanjšuje tveganja pri vlaganju. Zakaj je to tako pomembno? V nadaljevanju izpostavljamo, zakaj je razpršitev finančnih sredstev ključna naložbena strategija in kako doseči, da postane temelj vašega portfelja.
Kaj je diverzifikacija ali razpršitev?
Naložbe so eden najboljših načinov za ustvarjanje premoženja in doseganje dolgoročnih finančnih ciljev. Toda v kaj bi morali vlagati? Čeprav le en pravilni odgovor ne obstaja, vam lahko pri sprejemanju naložbenih odločitev pomaga načelo razpršitve.
Razpršitev je tehnika, ki zmanjšuje tveganje z razporejanjem naložb med različne finančne instrumente, panoge in druge kategorije. Njen cilj je povečati donose z vlaganjem v različna področja, ki bi se različno odzvala na isti dogodek.
Večina strokovnjakov za naložbe se strinja, da je razpršitev najpomembnejša sestavina za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev ob zmanjševanju potencialnih tveganj, čeprav kot noben naložbeni pristop ali sredstvo ne izključuje izgube. “Ne glede na to, kakšen je vaš cilj, je razpršitev ključnega pomena pri investiranju,” pravi Corbin Blackwell, višji finančni načrtovalec pri družbi Betterment. Kot pri mnogih stvareh v svetu financ se zdi razpršitev na prvi pogled zapletena. Da bi pojasnili osnove in razložili izbrani koncept, v nadaljevanju izpostavljamo, kaj točno pomeni razpršitev in kako se je čimprej lotiti, četudi razpolagate z manjšo količino finančnih sredstev.
Predznanje: o različnih vrstah tveganja
Če najprej razložimo osnove, se vlagatelji pri svojih naložbah soočajo z dvema glavnima vrstama tveganj:
Prva je znana kot sistematično ali tržno tveganje. Pogosti vzroki zanjo so stopnja inflacije, menjalni tečaji, politična nestabilnost, vojne in obrestne mere. Te kategorija tveganja je neodvisna od podjetij ali panog, zato nanjo z razpršitvijo ni mogoče vplivati. Je splošno prisotna in neizogibna oblika tveganja, ki jo morajo sprejeti vsi vlagatelji. Sistematično tveganje vpliva na celotni trg in ne le na eno določeno naložbeno sredstvo ali panogo.
Druga vrsta tveganja je diverzifikacijsko ali nesistematično tveganje. To tveganje je značilno za podjetja, panoge, trge, gospodarstva ali države. Najpogostejša vira nesistematičnega tveganja sta poslovno tveganje in finančno tveganje. Ker ne gre za dano tveganje, mu lahko vlagatelji svojo izpostavljenost zmanjšajo z razpršitvijo. Cilj pravilne razpršitve je torej izogibanje diverzifikacijskih ali nesistematičnim tveganjem, ki ga dosežemo z vlaganjem v različna sredstva, tako da tržni dogodki nanje vplivajo različno.
Ko razpršite svoj portfelj, vanj torej vključite različne vrste sredstev in zmanjšate možnost, da bi neuspešnost enega sredstva ali družine sredstev vplivala na celotni naložbeni porfelj.
Načini razpršitve finančnih sredstev
“Se spomnite starega pregovora, da ne želite dati vseh jajc v eno košarico?” pravi Delyanne Barros, strokovnjakinja za naložbe. “Zdaj pa si predstavljajte, da je ta košarica ena delnica. Vlaganje vsega denarja v eno samo podjetje ali le peščico podjetij je lahko pri naložbah zelo tvegano. Če gre eno od teh podjetij v stečaj ali če se poslabša njegova uspešnost, bo to vplivalo tudi na vašo naložbo.”
Portfelj lahko razpršite na dva načina: med razredi sredstev in znotraj razredov sredstev. Pri razpršitvi po razredih sredstev svoje naložbe razporedite po več vrstah sredstev. Namesto da vlagate samo v delnice, lahko na primer vlagate tudi v obveznice, nepremičnine, plemenite kovine, in drugo.
Pri razpršitvi znotraj razreda sredstev pa svoje naložbe razporedite med več naložb znotraj določene vrste sredstev. Na primer, namesto da bi kupili delnice enega samega podjetja, bi kupili delnice številnih podjetij različnih velikosti in sektorjev.
Različni razredi sredstev – in celo različna sredstva znotraj istih razredov sredstev – se obnašajo različno glede na tržne razmere. Če imate v svojem portfelju različne naložbe, to pomeni, da ni nujno, da bo v primeru padca dela portfelja padla tudi celotna vrednost portfelja. Nenazadnje vam lahko razpršitev pomaga, da v svojem portfelju združite sredstva z različnimi stopnjami tveganja. Na primer, delnice so v preteklosti prinašale višje donose kot obveznice ali denarna sredstva, vendar so povezane z veliko večjim tveganjem. Po drugi strani pa obveznice sicer ne prinašajo enako visokih donosov kot delnice, vendar lahko zavarujejo del tveganja vašega portfelja v letih, ko delniški trg upada.
Kako razpršen naj bo vaš portfelj?
Ni čarobne formule, ki bi vam natančno povedala, kako razpršen mora biti vaš portfelj. Osnovno pravilo pa je, da v svoj portfelj vključite naložbe, katerih donosi niso medsebojno povezani. Če tržni dogodek vpliva na del vašega portfelja, je vaš cilj ta, da slednje ne vpliva na celoto ali pa ima nasprotni učinek na drug del portfelja.
Kot smo že omenili, lahko razpršite med razrede sredstev ali znotraj njih. Najprej v svoj portfelj vključite sredstva, ki niso delnice. Obveznice so priljubljen dodatek k številnim naložbenim portfeljem, lahko pa vključite tudi plemenite kovine, nepremičnine in druge naložbe.
Ena od napak, ki jih lahko vlagatelji storijo nehote, je, da svoj denar vložijo v več skladov, ki imajo v osnovi ista sredstva.
“Pogosta napačna predstava je, da ljudje mislijo, da imajo več skladov in so zato razpršeni,” pravijo analitiki. “Če imate v svojem portfelju več pozicij, to še ne pomeni, da ste bolj razpršeni. Dobra razpršitev pomeni, da imate v svojem porfelju naložbe iz različnih področij trga, ki se ne obnašajo enako.”
Ne pozabite, da je ustrezna stopnja razpršitve za vas odvisna tudi od vaših finančnih ciljev, časovnega okvira in tolerance do tveganja. Ker se te stvari sčasoma spreminjajo, se mora spreminjati tudi vaša razporeditev sredstev. Na splošno velja, da bližje kot ste upokojitvi, manjši odstotek vašega pokojninskega sklada naj bo v zahtevnejših naložbah.
Spremembe tržnih razmer lahko vplivajo tudi na vašo raven razpršitve, ne da bi se tega zavedali. Če gre eni naložbi ali razredu sredstev v določenem časovnem obdobju še posebej dobro, lahko ta predstavlja večji del vašega naložbenega portfelja v smislu denarne vrednosti, tudi če število enot naložbe, ki jih imate v lasti, ostaja enako. Če se to zgodi, boste morda želeli kupiti ali prodati določena sredstva, da bi se vaš portfelj vrnil v prvotno razporeditev sredstev. Ta proces je znan kot ponovno uravnoteženje.
Kolikšen je minimalni finančni kapital, ki omogoča razpršitev?
Razpršen portfelj sredstev lahko začnete že z nekaj deset evri. Vendar, četudi je znesek, potreben za začetek in razpršitev investiranja, nizek, obstaja nekaj finančnih pravil, ki jih je pred začetkom investiranja priporočljivo doseči:
Najprej se prepričajte, da ste sposobni vsak mesec izpolniti vse svoje finančne obveznosti. Če imate težave s plačevanjem računov, boste z odprtjem naložbenega porfelja morda želeli počakati, dokler ne boste finančno stabilnejši. Preudarno najprej razmislite o oblikovanju finančnega vira za nujne primere. Čeprav se priporočeni znesek za nujne primere razlikuje, večina strokovnjakov svetuje, da imate pred začetkom vlaganja v banki dovolj sredstev za vsaj tri do šest mesecev življenjskih stroškov.
Če imate dolgove z visokimi obrestmi, kot so kreditne kartice ali posojila za plačilo, je pametno, da jih odplačate, preden svoj razpoložljivi dohodek namenite za naložbe. Obrestne mere za te vrste dolga so lahko višje od vaših potencialnih prihodkov od naložb – sploh v začetnih fazah, kar pomeni, da dajanje prednosti dolgu z visokimi obrestmi dejansko prinaša višji donos.
Ko boste s seznama svojih finančnih opravil odkljukali ta priporočila, boste lahko z gotovostjo vsak mesec nekaj denarja namenili dodatnim naložbam. Tudi če imate za začetek na voljo le majhen znesek, je lahko vaša naložba še vedno zelo pomembna, še posebej, če bo rasla več let.
Slabosti razpršitve finančnih sredstev
Strokovnjaki poudarjajo pozitiven pomen razpršitve, vendar ima ta strategija tudi nekaj slabosti. Prvič, upravljanje raznolikega portfelja je lahko nekoliko težavno, zlasti če imate več lastniških deležev in naložb. Vsaka naložba terja čas, znanje, dobro informiranost in spremljanje.
Diverzifikacija je lahko tudi draga. Vsi naložbeni instrumenti ne stanejo enako, zato bosta nakup in prodaja vplivala na vaše poslovne rezultate – od provizij za transakcije do stroškov posredovanja. In ker je večje tveganje povezano z večjimi donosi, lahko na koncu omejite svoje donose.
Poleg tega upoštevajte, kako zapletena je lahko naložba. Številni sintetični naložbeni produkti so bili na primer ustvarjeni, da bi se prilagodili ravni tveganja vlagateljev. Ti produkti so pogosto zapleteni in niso namenjeni začetnikom ali majhnim vlagateljem. Tisti z omejenimi naložbenimi izkušnjami in finančno podporo bi morali razmisliti o nakupu obveznic, da bi se razpršili pred tveganjem na delniškem trgu.
Žal tudi najboljša analiza podjetja in njegovih finančnih izkazov ne more zagotoviti, da ne bo šlo za izgubljeno naložbo. Diverzifikacija ne bo preprečila izgube, lahko pa zmanjša vpliv goljufij in slabih informacij na vaš portfelj.
Kaj je primer razpršene naložbe?
Razpršeni naložbeni portfelj vključuje različne razrede sredstev. Ta sredstva so razpršena z nakupom delnic različnih podjetij, razredov premoženja in panog. Portfelj razpršenega vlagatelja lahko na primer vključuje delnice, ki jih sestavljajo podjetja za trgovino na drobno, transport in osnovna potrošniška podjetja, ter obveznice – tako izdane s strani podjetij kot s strani države. Vključuje lahko tudi nepremičnine, plemenite kovine in gotovino.
Kako razpršiti premoženje že danes
Eden najpreprostejših načinov za ustvarjanje razpršenega naložbenega portfelja je vlaganje v združene naložbe. Skupna naložba je en sam investicijski sklad, ki ima več sto ali celo več tisoč posameznih naložb. Skladi, s katerimi se trguje na borzi, in indeksni skladi so priljubljene vrste združenih naložbenih skladov, z njimi pa se lahko z eno naložbo izpostavite širokemu naboru sredstev. Nekateri najbolj priljubljeni ETF in indeksni skladi pokrivajo indeks S&P 500, NASDAQ ali celo celoten delniški trg.
Drugi pristop, ki vam lahko pomaga pri razpršitvi portfelja, je naložba v plemenite kovine. Če se vam zdi vlaganje v delnice, sklade in podobna sredstva popolnoma tuje, ker vam primanjkuje znanja ali informacij, je naložba v plemenite kovine nadvse premišljena in dostopna izbira. Predvsem zlato že desetletja slovi kot varna in preverjena naložba, s katero boste svoje premoženje ne le zaščitili, temveč tudi oplemenili. Pridobite več informacij tukaj.
Gold Plan – enostavno varčevanje v zlatu in srebru!
GOLD Plan je personaliziran investicijski načrt, namenjen vsem, ki želijo z naložbami v zlato ali srebro zagotoviti finančno varno prihodnost zase ali za svoje bližnje. Storitev omogoča nakup naložbenega zlata ali srebra priznane kovnice Argor heraeus z manjšimi mesečnimi vplačili že od 25,00 EUR naprej in hkrati daje priložnost, da znesek z izborom enega od naslednjih paketov prilagodite svojim finančnim zmožnostim:
GOLD PLAN PAKET | Naročnik vplačuje plačilo minimalno 25,00 EUR na mesec. | Varčevanje v zlatu |
GOLD PLAN STANDARD | Naročnik vplačuje plačilo minimalno 50,00 EUR na mesec. | Varčevanje v zlatu |
GOLD PLAN PREMIUM | Naročnik vplačuje plačilo minimalno 100,00 EUR na mesec. | Varčevanje v zlatu |
GOLD PLAN PROFESSIONAL | Naročnik vplačuje plačilo minimalno 250,00 EUR na mesec. | Varčevanje v zlatu |
GOLD PLAN SILVER | Naročnik vplačuje plačilo minimalno 50,00 EUR na mesec. | Varčevanje v srebru |
Do 31.01.2022 vam ponujamo sklenitev storitve brez vstopne provizije!
K storitvi GOLD Plan pristopite s sklenitvijo naročniške pogodbe, v sklopu katere izberete svoj vrednostni paket. Pregled mesečnih vplačil se vodi na za posebnem, za naročnika sklenjenem računu GOLD Plan, v sklopu katerega vodimo vašo evidenco vpisov, vplačil, nakazil in privarčevanih ploščic naložbenega zlata ali srebra.
Želite več informacij?
Pišite nam na info@goldplan.si ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080/24-28. Naši svetovalci vam bodo z veseljem pomagali!